Dom na cesti

15:41:00 0 comments


Ležah u prašini kraj ceste.
Niti vidjeh njegovo lice
niti on vidje lice moje.

Zvijezde sišle su i zrak bješe plav.
Niti vidjeh njegove ruke
niti on vidje ruke moje.

Istok postade ko limun zelen.
Zbog ptice jedne otvorih oči.

Tada doznah koga sam ljubila
čitav život.

Tada on dozna kome je ruke
grlio uboge.

I uze čovjek zavežljaj, i krenu
plačući u svoj dom.

A dom je njegov prašina na cesti
kao i dom moj.

 Vesna Parun



 Home on the road

I laid down in the dirt by the road.
Neither I saw his face
nor he saw face mine.

The stars came down and the air was blue.
Neither I saw his hands
nor did he see the hands of mine.

East became like lemon green.
Because of the bird one I opened my eyes.

Than I realised whom I loved
all my life.

Than he realised whose piteous hands
he embraced.
So, the man grabbed his bundle and went
crying towards his home.

But his home is the dust on the road
just like my home too. 

Vesna Parun

(Translated by Darko Kotevski)

Vinko Kalinić

Urednik

„A što bih jedino potomcima htio namrijeti u baštinu - bila bi: VEDRINA. Kristalna kocka vedrine . . .“ Tin Ujević

0 comments:

Objavi komentar